Kot že leto prej, je bil tudi letos Vetrov tek v Rušah začetek moje tekmovalne sezone. Seveda sem se počutil nepripravljenega, kot ponavadi. Nekaj dni pred tekmovanjem sem na atletskem stadionu še veselo izvajal težek stopnjevalni test. Moje noge so tako na dan tekmovanja bile boleče in nič kaj preveč spočite. Ampak tega sem že navajen in ponavadi je tako tudi boljše, kot pa da bi bil spočit. Odzunaj je deževalo in skrajšana progra za katero sem izvedel v zadnjem trenutku me nista nič kaj vlekla iz postelje. Ampak dobro, prijavnina je bila že plačana in nekje je pač treba začeti.

Med tem ko sem leno sedel v kuhinji in zajtrkoval je odzunaj prenehalo deževati. Počasi sem zbasal stvari v svoj nahrbtnik in se odpravil v sodenje mestece. Glede na vreme sem bil v Rušah presenečen nad dolgo vrsto za prijavo in dvig štartne številke.

Pričakoval sem, da se v tem vremenu nihče nebo odpravil na tek. Toda tekači so trdoživi in dež jih je zvabil na dan kot kakšne deževnike. V vrsti sem nestrpno prestapljal in gledal na uro. Ampak počasi se mi je le nekako uspelo prebiti do prijavnega pulta. V nekaj sekundah prevzamem svojo vrečko v kateri me je čakala tudi majčka. Nisem mogel verjeti, da sem prejel majčko v pravi velikosti. Ponavadi imajo na tekaških prireditvah samo L in XL majice, kar pa sploh ni logično. Tekači so ponavadi suhi, atletske postave. No nevem, ampak zgleda, da nekateri organizatorji naročujejo majice za redarje, gasilce in ostale pomagače ob progi, ne pa za tekmovalce. V glavnem bil sem vesel, in še časovno se je vse dobro izšlo. Na štartu, poskušam umiriti svoj podivjan pulz, ki pa ga je od straha pred prvo tekmo pognalo na 120 utripov na minuto. No prav sem si misli, vsaj ogrevanja ne bom potreboval. Sledil je štart po zelo ozki ulici kjer je bilo res nevarno. Vsi nabrušeni, kot da gre za življenje in smrt. Po nekaj sto metrih se je vse normaliziralo in prerivanje se je končalo. Začel sem veselo prehitevati, seveda se pa ob tem nisem zavedal, da je moj tempo pod 3:30 in da je tako rahlo prehitro za moje trenutne zmogljivosti. Ampak po 2 km logično ni šlo več tako veselo naprej, začel sem popuščati in spustiti kakšnega ali dva tekača pred sebe. Ure na roki sploh nisem mogel gledati, imel sem jo nastavljeno na kolesarjenje zaradi česar mi je kazala same nekoristne podatke. Tako sem brez kontrole tekel kolikor sem pač zmogel. 8 km se je kar hitro obrnilo in tako sem po 31min že zašprintal v cilj. Po zimski pavzi je bilo zelo fajn ponovno tekmovati. Po teku so sledili makaroni in klepet s prijatelji. Uvrstitve na stopničke nisem pričakoval, ker po občutku nisem tekel toliko dobro, da bi se lahko povzpel tako visoko na rezultatih. Ampak preden sem se želel odpraviti nazaj proti domu, skočim še za vsak slučaj hitro do rezultatov, kjer sem presenečeno ugotovil, da se mi je kot že leto prej spet uspelo uvrstiti na 3. mesto v svoji starostni kategoriji. Super, kdo bi si mislil da se mi bo leto 2014 začelo ponovno s stopničkami in medaljo.

Statistika Garmin Več fotografij z dogodka

Uvrstitev v kat.	Uvrstitev skupno	Razdalja	Povečanje višine	Rezultat
3.	18.	8 km	40 m	33:25