Za Blaguški tek sem izvedel čisto naključno, ko mi je nek starejši gospod po tekmovanju v Rušah izročil letak. In ker sem kot otrok na Blaguškem jezeru z očetom velikokrat ribaril in imam kraj v zelo lepem spominu, sem se brez premišljanja odločil, da se udeležim tudi tega teka. V soboto na dan 12. Blaguškega teka je bilo vreme oblačno a dežja ni bilo, kar je pomenilo idealne pogoje za tek.

Po prihodu na Blaguško jezero sem se počasi sprehodil po štartno številko ob tem pa ves čas opazoval čudovito jezero in naravo, ki ga obdaja. Res lepo. Kasneje sem bil malce razočaran, ko sem ugotovil, da terasa pravzaprav ne vodi okrog jezera, kakor sem si predstavljal.
No dobro, obujem svoje teniske, se oblečem za tek in skočim hitro malo raziskovati po terasi po kateri bomo kasneje tekli. Začetek je bil čudovit, malo travnika, malo skozi gozd, malo kolovozne ceste, na kar pristanem na asfaltirani cesti. Ojoj, tega si pa res nisem tako zamišljal, moje boge salamonke, spet bom uničeval podplat. Kot da že to ni dovolj, se je ta asfaltirana cesta enih par 100m vila počasi v klanec. Na vrhu cel zasopihan pa spet na kolovozno pot. Sledil je dolg spust, malo travnika, malo gozda in si že naredil krog. Z raziskovanjem terase se mi je časovno ravno prav izšlo tako, da sem ogret prispel na štart. Postavim se v drugo štartno vrsto, in čakam na pok pištole. V naslednjem trenutku že glasno poči in zapodim se čez travnik, prehitim punce in nadaljujem s prvo skupino. Jaz pa v prvi skupini, tega še tudi nisem doživel. Ampak, občutek je bil pa dober, dokler na vrhu klanca, ne pogledam na uro, ki mi kaže tempo 3:30 min/km. Ali se je uri malo zmešalo ali pa sem štartal spet veliko prehitro. Bilo je kar to ta drugo. Začnem izgubljati stik s prvimi in upočasnim svoj tempo. Bila sta še cela 2 kroga in občutek sem imel, da tečem zmeraj počasneje, kar je po vsej verjetnosti bil vzrok prehitrega štarta. Oživam v teku in poskušam iztisniti vse iz sebe, proga je bila zelo lepa razen tistega dela z asfaltiranim klancem. Klancev tako ali tako nihče nima pretirano rad. Zadnji krog začnem loviti tekača pred sabo in ga pred ciljem z močnim finišem skozi gozd prehitim. Wuhu, kak dober občutek.

Malo sem še navijal za tekače, ki so prihajali za mano v cilj, potem pa na zasluženo malico. Ker sem pred kratkim postal vsejedec, se noro razveselim čevapčičov in zelenjave, ki mi jo ponudijo. Sedimo ob jezeru, vse spominja na vaško veselico. Počakam še na rezultate, potem pa direktno domov, kjer sledi popoldan že naslednji kolesarski trening, ki pa je z utrujenimi nogami čista mučilnica! Od tega dne naprej pa samo težave, težave in težave in izgubljeni trije tedni treninga.

Statistika Garmin Več fotografij z dogodka

Uvrstitev v kat.	Uvrstitev skupno	Razdalja	Povečanje višine	Rezultat
6.	14.	9 km	89m	33:25